Umetna inteligenca ni več le tehnološka novost, s katero zaposleni občasno eksperimentirajo. V številnih podjetjih postaja del vsakodnevnega dela, ponekod pa že prevzema naloge, ki so jih še pred nekaj leti opravljali ljudje. Največje spremembe za zdaj ne potekajo tako, da bi čez noč izginjali celotni poklici. Pogosteje umetna inteligenca prevzame posamezne naloge, zaradi česar podjetja potrebujejo manj ljudi ali pa od zaposlenih pričakujejo povsem drugačna znanja.
Med najbolj izpostavljenimi so službe v podpori strankam. Klepetalni roboti in glasovni sistemi lahko odgovarjajo na pogosta vprašanja, preverjajo stanje naročil, pomagajo pri osnovnih težavah in uporabnika po potrebi preusmerijo k človeku. Zaposleni se zato vse manj ukvarjajo z rutinskimi zahtevami in vse bolj z zapletenimi primeri, pri katerih so pomembni presoja, pogajanje in razumevanje stranke.
Podobno se spreminjajo administrativna dela. AI lahko povzema dokumente, pripravlja zapisnike sestankov, razvršča informacije, izpolnjuje obrazce in sestavlja osnutke elektronskih sporočil. Naloge, za katere je zaposleni nekoč porabil več ur, so lahko opravljene v nekaj minutah. To ne pomeni nujno ukinitve administrativnih delovnih mest, pomeni pa, da lahko en človek opravi bistveno več dela.
Velik pritisk čutijo tudi ustvarjalni poklici. Marketinške ekipe uporabljajo generativno umetno inteligenco za pripravo besedil, oglasov, slik, predstavitev in idej za kampanje. Preprost opis izdelka ali več različic oglasa lahko AI izdela skoraj takoj. Vloga človeka se zato premika od same izdelave vsebine k izbiranju najboljših rešitev, preverjanju kakovosti in oblikovanju strategije. Podoben premik se dogaja pri prevajalcih, oblikovalcih in avtorjih vsebin.
Tudi programerji niso izvzeti. Orodja z umetno inteligenco že pišejo dele programske kode, iščejo napake, pripravljajo teste in razlagajo obstoječe programe. Razvijalec tako vse pogosteje nastopa kot nekdo, ki AI poda navodila, preveri rezultat in ga prilagodi zahtevam projekta. To lahko močno poveča produktivnost, hkrati pa odpira vprašanje, koliko začetniških programerskih delovnih mest bodo podjetja potrebovala v prihodnosti.
Spremembe segajo tudi v finance, pravo in kadrovanje. AI lahko analizira velike količine podatkov, primerja pogodbe, išče nenavadne transakcije, pripravlja finančne povzetke ali pomaga pri pregledovanju prijav kandidatov. Prav na teh področjih pa je človeški nadzor posebej pomemben. Algoritem lahko naredi napako, uporabi napačen podatek ali reproducira pristranskost, posledice pa so lahko za posameznika ali podjetje precejšnje.
Največje vprašanje zato ni, ali bo AI »vzel službe«, ampak katere naloge bodo ostale ljudem. Najbolj ogrožena so predvsem rutinska, ponovljiva in digitalna opravila. Večjo vrednost dobivajo sposobnosti, ki jih je težje avtomatizirati: presoja, odgovornost, ustvarjalno reševanje problemov, komunikacija in delo z ljudmi.
AI tako v podjetja ne prihaja samo kot zamenjava za zaposlenega, temveč kot novi sodelavec. Toda ta sodelavec je izjemno hiter, ne potrebuje odmora in lahko hkrati obdeluje ogromne količine informacij. Zaposleni, ki se ga bodo naučili učinkovito uporabljati, bodo lahko postali produktivnejši. Za druge pa bo sprememba precej bolj neprijetna: njihovo dosedanje delo morda preprosto ne bo več obstajalo v enaki obliki.